Dinamične komunikacije ali zakaj je glasba inspiracija za vsak biznis - 5. ŠSDMS Advertizziv
25.01.2011 ob 18:00
Kaj imata skupnega Zoran Janković in Magnifico, kako lahko povežemo Bruca Leeja in Chuck Berrija? Vse to in še več smo izvedeli 25. januarja 2011 na ŠSDMS Advertizzivu na Fakulteti za družbene vede z naslovom Dinamične komunikacije ali zakaj je glasba inspiracija za vsak biznis. Glasba je lahko inspiracija na večih področjih in večim posameznikom, kako pa lahko logiko rock'n'rolla razvijemo v model dinamičnih komunikacij, pa nam je razkril Igor Arih, ustanovitelj oglaševalske agencija Arih, ki je navdušil kot predavatelj in na praktičnih primerih dokazal, da je klasično oglaševanje mrtvo.
Predavanje se je začelo s predpostavko, da je klasično oglaševanje mrtvo. V okviru te trditve je Igor Arih predstavil eno izmed njihovih kampanj za sveče Vestina, kjer je bil uporabljen ravno takšen slogan. Pri oceni trenutnega stanja oglaševanja, je predavatelj poudaril, da današnje oglaševanje ne more več temeljiti na modelu, ki je nastal pred več kot 40. leti, saj takšno oglaševanje tako zaradi kanalov kot tudi zaradi lastne logike ne dopušča dialoga. Ali če povzamemo besede predavatelja, klasično oglaševanje je razsipno, nekredibilno, introvertirano, pasivno, nima aktivnih članov in je polno grehov. Nadaljevanje je potekalo ravno v tej luči, komunikacija mora poznati svojo publiko in mora dopuščati dialog.
Vzor za nov model komunikacij je Igor Arih dobil v rock'n'rollu, saj je glasba ustvarjena najprej zaradi sebe in šele nato doseže večjo publiko. Tako je piramida ciljanja publike pri modelu dinamičnih komunikacij obrnjena pravilno, saj takšne komunikacije ciljajo enega, da dosežejo sto. Zaradi tega so racionalne, kredibilne, ekstrovertne (kar pomeni da v dinamičnem komuniciranju beseda naše ne obstaja, temveč obstaja le vaše), aktivne s svojo dvosmernostjo in ne grešijo. Pri dinamičnem komuniciranju je potrebno vseskozi pred očmi imeti publiko, zastavljeni pa morajo biti komunikacijski in poslovni cilji. Vse dejavnosti morajo biti »on the line«, komunikacija pa je sestavljena iz štirih temeljnih določb: najprej je potrebno razmisliti kdo je fazna publika, kjer je pomembno zavedanje, da so prva publika prenosniki; nato je potrebno razmisliti, kaj je benefit takšnega komuniciranja; določiti je potrebno kaj so komunikacijski cilji in nenazadnje kateri komunikacijski kanali bodo najbolj koristili dinamični komunikaciji.
Od bolj kot ne teoretične predstavitve modela dinamičnih komunikacij, je predavatelj uspešnost modela predstavil na volilni kampanji Zorana Jankovića iz leta 2006. Kampanja je trajala štiri mesece, kjer so bili njihova prva publika novinarji, za kar se je pokazalo da je zelo uspešno, saj so ravno oni tisti, ki ponesejo komunkacijo od enega proti stotim. Naslednja kampanja, leta 2010, je bila ravno tako posebna in dinamična, saj ni vsebovala nobene slike kandidata, temveč le besedo »dela«, poleg tega pa je dopuščala možnost, da je publika to besedo uporabila v svojih domiselnih stavkih. Tako je kampanja razkazovala prednosti in dopuščala možnost debatiranja o slabostih.
Največji poudarek predavanja pa so bili sedmi oglaševalski grehi (napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba), katere je predavatelj na zabaven način razložil in poiskal za njih rešitve v dinamičnem komuniciranju, ki ne greši in se takšnih grehov izogiba. Za konec smo si udeleženci predavanja pogledali še uspešno strategijo kampanje za KD Life Maks Garant in izvedeli, da publika postane najprej uporabnik, nato član in na koncu vernik, če komuniciranje prihaja od srca. Predavanje je bilo poučno za vse udeležence, ki smo se naučili da je vse sporočilo in da kar ne koristi – škodi.
Vzor za nov model komunikacij je Igor Arih dobil v rock'n'rollu, saj je glasba ustvarjena najprej zaradi sebe in šele nato doseže večjo publiko. Tako je piramida ciljanja publike pri modelu dinamičnih komunikacij obrnjena pravilno, saj takšne komunikacije ciljajo enega, da dosežejo sto. Zaradi tega so racionalne, kredibilne, ekstrovertne (kar pomeni da v dinamičnem komuniciranju beseda naše ne obstaja, temveč obstaja le vaše), aktivne s svojo dvosmernostjo in ne grešijo. Pri dinamičnem komuniciranju je potrebno vseskozi pred očmi imeti publiko, zastavljeni pa morajo biti komunikacijski in poslovni cilji. Vse dejavnosti morajo biti »on the line«, komunikacija pa je sestavljena iz štirih temeljnih določb: najprej je potrebno razmisliti kdo je fazna publika, kjer je pomembno zavedanje, da so prva publika prenosniki; nato je potrebno razmisliti, kaj je benefit takšnega komuniciranja; določiti je potrebno kaj so komunikacijski cilji in nenazadnje kateri komunikacijski kanali bodo najbolj koristili dinamični komunikaciji.
Od bolj kot ne teoretične predstavitve modela dinamičnih komunikacij, je predavatelj uspešnost modela predstavil na volilni kampanji Zorana Jankovića iz leta 2006. Kampanja je trajala štiri mesece, kjer so bili njihova prva publika novinarji, za kar se je pokazalo da je zelo uspešno, saj so ravno oni tisti, ki ponesejo komunkacijo od enega proti stotim. Naslednja kampanja, leta 2010, je bila ravno tako posebna in dinamična, saj ni vsebovala nobene slike kandidata, temveč le besedo »dela«, poleg tega pa je dopuščala možnost, da je publika to besedo uporabila v svojih domiselnih stavkih. Tako je kampanja razkazovala prednosti in dopuščala možnost debatiranja o slabostih.
Največji poudarek predavanja pa so bili sedmi oglaševalski grehi (napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba), katere je predavatelj na zabaven način razložil in poiskal za njih rešitve v dinamičnem komuniciranju, ki ne greši in se takšnih grehov izogiba. Za konec smo si udeleženci predavanja pogledali še uspešno strategijo kampanje za KD Life Maks Garant in izvedeli, da publika postane najprej uporabnik, nato član in na koncu vernik, če komuniciranje prihaja od srca. Predavanje je bilo poučno za vse udeležence, ki smo se naučili da je vse sporočilo in da kar ne koristi – škodi.