Družbena odgovornost se začne pri posamezniku
10.03.2010 ob 18:00
Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije je na ljubljanski Ekonomski fakulteti organizirala 2. Marketinško elipso z naslovom Družbena odgovornost podjetij. Strokovnjaki iz akademske in gospodarske sfere so predstavili svoja videnja družbene odgovornosti. Zavedajo se njene pomembnosti, zato s svojimi aktivnostmi opozarjajo nanjo in jo uspešno vključujejo v poslovanje njihovih podjetij.
Med pomembne medijske teme se že vrsto let uvršča družbena odgovornost podjetij, za katero si prizadevajo tudi v mnogih slovenskih podjetjih. Gostje tokratne elipse so si bili enotni, da je komponenta osveščanja o družbeni odgovornosti pri posameznikih izrednega pomena.
Urša Menih Dokl iz Gorenja je povedala, da ima njihovo podjetje že štiridesetletno tradicijo na področju varovanja okolja, ki je tudi del njihove vizije. Gorenjevi gospodinjski aparati imajo vgrajene za okolje in zdravje neškodljive komponente, ki jih lahko skoraj v celoti recikliramo. Poleg tega porabijo manj električne energije, vode in pralnih sredstev. Na vprašanje, kakšni so odzivi potrošnikov na tovrstne ekološke izdelke, je Doklova odgovorila, da se njihove pomembnosti zavedajo predvsem Skandinavci, medtem ko v Vzhodni Evropi označevanje izdelkov z »eko« ni zadosten prodajni argument.
Predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk se je pohvalil z internim Eko timom, ki je leta 2008 začel z izvajanjem dolgoročne strategije družbene odgovornosti Re.misli. Med njihove akcije sodijo prejemanje e-računa na elektronski naslov namesto tiskanega na dom, izbira mobilnega telefona, ki se polni tudi na sončno energijo, recikliranje starih telefonov, polnilnikov in baterij ter ustanovitev Sklada Si.voda, katerega poslanstvo je skrb za čiste vode v Sloveniji. Njihova »eko« aktivnost je iz interne ideje prerasla v korporativno kulturo podjetja, s programom Re.misli pa tudi uspešno sodelujejo z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Turk je poudaril, da mora vsak izmed nas delovati v smeri k zmanjšanju emisij v okolje. To lahko storimo z manj intenzivno menjavo mobilnih telefonov, saj še delujoči telefoni vsebujejo veliko škodljivih, celo strupenih snovi. Vsak telefon pa je odgovoren za izpust dvajsetih kilogramov ogljikovega dioksida na leto.
Družbene odgovornosti pa se zavedajo tudi v podjetju Riko hiše, kjer sledijo načelom trajnostnega razvoja. Petra Smole iz omenjenega podjetja je povedala, da pri gradnji hiš iz lesa uporabljajo ekološke materiale, elemente za gradnjo pa pripravijo že prej in ne na samem gradbišču. Njihove energetsko varčne hiše potrebujejo manj energije za ogrevanje in ohlajanje, posledično se tako izpusti manj emisij v okolje.
Pod družbeno odgovorno ravnanje štejemo tudi sponzorstva in donatorstva podjetij. Gorenje s sponzorstvi pomaga do uspeha številnim slovenskim športnikom. V Si.mobilu pri sponzorskih sredstvih skušajo najti iniciative, ki gredo v njihov koncept družbene odgovornosti.
V razpravi o družbeni odgovornosti je svoj akademski vidik predstavila tudi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Poudarila je, da moramo vsak produkt kupiti za dolgi rok, kar je po svoje izziv, saj imajo podjetniki ravno nasprotni interes. Profesorica Kajfež Bogataj je izrazila zaskrbljenost nad pasivnostjo študentov pri skrbi za čisto okolje. Zdi se ji nesprejemljivo, da se skoraj vsak študent na fakulteto pripelje s svojim avtomobilom in jih izzvala z vprašanjem, kdaj bodo pred parlamentom zahtevali tudi čisti zrak.
Razprava na Marketinški elipsi je potrkala na našo zavest v upanju, da družbena odgovornost postane vsakdanjik in življenjski slog tako podjetij kot tudi vsakega izmed nas.
Urša Menih Dokl iz Gorenja je povedala, da ima njihovo podjetje že štiridesetletno tradicijo na področju varovanja okolja, ki je tudi del njihove vizije. Gorenjevi gospodinjski aparati imajo vgrajene za okolje in zdravje neškodljive komponente, ki jih lahko skoraj v celoti recikliramo. Poleg tega porabijo manj električne energije, vode in pralnih sredstev. Na vprašanje, kakšni so odzivi potrošnikov na tovrstne ekološke izdelke, je Doklova odgovorila, da se njihove pomembnosti zavedajo predvsem Skandinavci, medtem ko v Vzhodni Evropi označevanje izdelkov z »eko« ni zadosten prodajni argument.
Predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk se je pohvalil z internim Eko timom, ki je leta 2008 začel z izvajanjem dolgoročne strategije družbene odgovornosti Re.misli. Med njihove akcije sodijo prejemanje e-računa na elektronski naslov namesto tiskanega na dom, izbira mobilnega telefona, ki se polni tudi na sončno energijo, recikliranje starih telefonov, polnilnikov in baterij ter ustanovitev Sklada Si.voda, katerega poslanstvo je skrb za čiste vode v Sloveniji. Njihova »eko« aktivnost je iz interne ideje prerasla v korporativno kulturo podjetja, s programom Re.misli pa tudi uspešno sodelujejo z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Turk je poudaril, da mora vsak izmed nas delovati v smeri k zmanjšanju emisij v okolje. To lahko storimo z manj intenzivno menjavo mobilnih telefonov, saj še delujoči telefoni vsebujejo veliko škodljivih, celo strupenih snovi. Vsak telefon pa je odgovoren za izpust dvajsetih kilogramov ogljikovega dioksida na leto.
Družbene odgovornosti pa se zavedajo tudi v podjetju Riko hiše, kjer sledijo načelom trajnostnega razvoja. Petra Smole iz omenjenega podjetja je povedala, da pri gradnji hiš iz lesa uporabljajo ekološke materiale, elemente za gradnjo pa pripravijo že prej in ne na samem gradbišču. Njihove energetsko varčne hiše potrebujejo manj energije za ogrevanje in ohlajanje, posledično se tako izpusti manj emisij v okolje.
Pod družbeno odgovorno ravnanje štejemo tudi sponzorstva in donatorstva podjetij. Gorenje s sponzorstvi pomaga do uspeha številnim slovenskim športnikom. V Si.mobilu pri sponzorskih sredstvih skušajo najti iniciative, ki gredo v njihov koncept družbene odgovornosti.
V razpravi o družbeni odgovornosti je svoj akademski vidik predstavila tudi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Poudarila je, da moramo vsak produkt kupiti za dolgi rok, kar je po svoje izziv, saj imajo podjetniki ravno nasprotni interes. Profesorica Kajfež Bogataj je izrazila zaskrbljenost nad pasivnostjo študentov pri skrbi za čisto okolje. Zdi se ji nesprejemljivo, da se skoraj vsak študent na fakulteto pripelje s svojim avtomobilom in jih izzvala z vprašanjem, kdaj bodo pred parlamentom zahtevali tudi čisti zrak.
Razprava na Marketinški elipsi je potrkala na našo zavest v upanju, da družbena odgovornost postane vsakdanjik in življenjski slog tako podjetij kot tudi vsakega izmed nas.